»Življenje prinaša izkušnje, človek jih podzavestno pospravlja v predalčke. Ko čustveno dozorijo, ne zavestno, pa najdejo pot, nenadoma sam sebe presenetiš. Tako pišem jaz. Ne pišem z namenom.«

»In če to, kar pišem, lahko pomaga rešiti tudi življenja drugih ljudi, potem me to osrečuje bolj kot kar koli drugega.«

»Zgodovine ne pišejo možje, kot sem jaz.«

»Preprosto ne smeš pisati tako, kot pišejo drugi.«

»Pišem, pišem, pišem! / Ker mi misli / neverjetno hitro grejo, / pišem, kar zapišem.«

»Spraševala sem se, ali je legitimno pisati o informantih – to je tema, ki se je pri nas ponavadi lotevamo zelo moralistično.«

»Daj nehaj, tvoje življenje ni tako zanimivo, da boš čisto avtobiografsko pisal. Raje napiši roman, pa vmes poleg slabovidnosti vklopi še politiko, pa malo seksa, pa bo zanimivo.«

»Dosti ljudi mi je reklo – in morda je res – da Slovenec ali Slovenka ne bi mogla te knjige pisati tako odkrito.«

»Vsako knjigo, ki jo pišem, pišem iz sebe. Nikdar ne pišem zato, ker bi morala pisati.«